GF in Uponor

Kje se je vse začelo: Zgodovina Georga Fischerja

Ko podjetje preživi več kot 220 let, postane veliko več kot le podjetje. Postane del same družbene krajine – sila, ki oblikuje industrijo, skupnost in življenja ljudi. Georg Fischer (GF), ustanovljen leta 1802 v švicarskem mestu Schaffhausen, je prav takšno podjetje.
V dolini, ki sta jo oblikovala ogenj in jeklo, je Johann Conrad Fischer, vizionarski metalurg, postavil temelje za industrijsko zapuščino, ki jo je zaznamovala obrt, inovacije ter globoka predanost ljudem in napredku.

Ko so izdelki iz kaljenega jekla podjetja GF pridobili svetovno prepoznavnost, so se njegova temeljna načela ukoreninila tako globoko kot njegove inženirske inovacije. To podjetje ni le proizvajalo kovine – ustvarjalo je kulturo.
Že leta 1867 je GF uvedel zdravstveno zavarovanje za svoje zaposlene. Leta 1876 je sledilo nezgodno zavarovanje, leta 1880 pa se je odprla ena prvih menz v Švici, kjer so lahko zaposleni uživali v zdravih obrokih. V času, ko se je redko upoštevalo dobro počutje delavcev, je GF zgradil domove za svoje zaposlene in investiral v kmetijo, ki jih je prehranjevala. Sporočilo je bilo jasno: brez močnih, zdravih ljudi ni močnega, zdravega podjetja.
 

Iskra s severa: Skromni začetki podjetja Uponor
 

Medtem ko si je GF gradil sloves delodajalca, ki je pred svojim časom, se je zgodovina odvijala tudi daleč na severu. Leta 1918 je v finskem mestu Lahti mizar Aukusti Asko-Avonius odprl majhno delavnico, ki se je kasneje razvila v enega od bodočih pionirjev: podjetje Uponor. Pot je bila sprva skromna – ročno izdelano pohištvo in oprema – vendar so ju vodile iste vrednote: natančnost, inovativnost in zavezanost kakovosti.

Čeprav sta se zgodbi teh dveh podjetij razvijali neodvisno drug od drugega, njun napredek sledi skoraj filmski skladnosti. Že leta 1864 je GF revolucioniral sisteme za distribucijo vode z uvedbo proizvodnje tempranih litin. Tri desetletja pozneje je podjetje, da bi zadostilo naraščajočemu povpraševanju in premagalo trgovinske ovire, odprlo drugo livarno v Singenu v Nemčiji. Takrat Uponor še ni obstajal – ko pa je končno vstopil na sceno, je svojo prihodnost gradil na drznih in naprednih tehnoloških odločitvah.
Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil Uponor, v pričakovanju sprememb na trgu, med prvimi podjetji, ki so odločno sprejela plastične materiale.

Ta strateška poteza jih ni le ločila od konkurence, temveč je odprla tudi novo poglavje v zgodovini sodobnih cevovodnih sistemov – poglavje, v katerem je Uponor igral ključno vlogo kot pionir in vodilni akter v panogi.
 

Rast skozi odpornost in nenehno preobrazbo
 

Obe podjetji sta prestali turbulentne čase in številne gospodarske pretrese. GF ​​je preživel po zaslugi svoje nenehne sposobnosti prilagajanja – med veliko depresijo je proizvajal kuhinjsko posodo, v petdesetih letih prejšnjega stoletja je začel razvijati cevne sisteme in sčasoma postal vodilni v svetu na področju tehnologije strojne obdelave.
Uponor pa je zrasel v vodilnega na področju trajnostnih gradbenih tehnologij, saj je uvedel inovativne energetsko učinkovite sisteme ogrevanja in hlajenja ter decentralizirane sisteme za toplo vodo, kot sta Aqua Porta in Combi Porta, ki so spremenili standarde sodobne gradnje.

 

Kultura skrbi in znanja
 

Zapuščina podjetij GF in Uponor je polna človeških zgodb. Podjetje GF ni le zgradilo stanovanj za svoje zaposlene, temveč je leta 1948 ustanovilo tudi Železno knjižnico – edinstven arhiv metalurškega znanja – in zapuščeno samostansko stavbo preoblikovalo v izobraževalni in učni center Klostergut Paradies. Podjetje Uponor si je prislužilo sloves podjetja, ki je trajnostni razvoj postavilo za temelj svoje proizvodne strategije že dolgo preden je postal industrijski standard.

Obe podjetji sta vlagali v ljudi – ne le v orodja in tehnologijo. Leta 1925 je GF pod vodstvom Anne-Marie Bohnenblust ustanovil urad za dobro počutje zaposlenih, ki je ponujal tečaje usposabljanja, varstvo otrok in poletne tabore. Te pobude so jasno pokazale, da se inovacije ne rojevajo le v laboratorijih – rojevajo se tam, kjer imajo ljudje prostor za razvoj.
 

Gradnja sveta: Projekti, ki puščajo trajen pečat
 

Obe podjetji sta pustili oprijemljiv pečat v svetu. Sistemi GF so posodobili cela mesta – na primer s popolno prenovo vodovodnega omrežja v Lublinu ali podvodnimi cevovodi na italijanskem otoku Isola di San Pietro. Orodja za obdelavo GF so spodbudila razvoj letalske in avtomobilske industrije ter omogočila proizvodnjo delov za nekatere najkompleksnejše stroje, kar jih je bilo kdajkoli zgrajenih.
 
Po drugi strani pa je Uponor prinesel udobje in energetsko učinkovitost v stavbe po vsej Evropi in Severni Ameriki – od enodružinskih hiš do pisarniških nebotičnikov in mednarodnih letališč. Njihove rešitve so sestavni del infrastrukture prihodnjih pametnih mest – optimizirajo porabo energije in izboljšujejo kakovost življenja.
 

Dve zgodbi postaneta ena: Prevzem 2023
 

Leta 2023 sta dva velikana združila moči. Prevzem podjetja Uponor s strani podjetja GF ni bil le poslovna transakcija – bila je skupna misija. Srečanje stoletij izkušenj, skupnega prepričanja v inovacije kot orodje v korist ljudi in vizije »pretoka«, ki presega inštalacije. Danes kot eno podjetje GF obe podjetji združujeta moči, da bi se spopadli z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, urbanizacija in pomanjkanje vode – s ponudbo konkretnih in pametnih rešitev.
 
Z združitvijo podjetij Uponor in GF lahko novo podjetje ponudi neprimerljiv portfelj izdelkov in storitev, ki zajemajo infrastrukturo, industrijo in rešitve za lastnike stavb. Ne gre le za širitev ponudbe – gre za izmenjavo znanja, tehnologij in vrednot, ki zdaj tečejo v eno smer, pri čemer je trajnostni razvoj vtkan v sam DNK organizacije.
 

Pot naprej: Skozi tok proti prihodnosti
 

Danes je GF simbol tega, kar je lahko industrija: tehnično odlična, družbeno odgovorna in globoko človeška. Kraj, kjer se znanost sreča z empatijo. Kjer inženiring ni namenjen le učinkovitosti, ampak tudi ljudem. Kjer teče prihodnost – trajnostna, pametna in skupna.

In vse se je začelo precej preprosto, z dvema paroma rok – enim v Schaffhausnu, drugim v Lahtiju – ki sta oblikovala jeklo in rezljala les, ne da bi vedela, da se bosta njuni poti nekega dne prepletli v nekaj brezčasnega.